Draft:Franz Jägerstätter
 | Draft article not currently submitted for review.
This is a draft Articles for creation (AfC) submission. It is not currently pending review. While there are no deadlines, abandoned drafts may be deleted after six months. To edit the draft click on the "Edit" tab at the top of the window. To be accepted, a draft should:
It is strongly discouraged to write about yourself, your business or employer. If you do so, you must declare it. Where to get help
How to improve a draft
You can also browse Wikipedia:Featured articles and Wikipedia:Good articles to find examples of Wikipedia's best writing on topics similar to your proposed article. Improving your odds of a speedy review To improve your odds of a faster review, tag your draft with relevant WikiProject tags using the button below. This will let reviewers know a new draft has been submitted in their area of interest. For instance, if you wrote about a female astronomer, you would want to add the Biography, Astronomy, and Women scientists tags. Editor resources
Last edited by Quebec99 (talk | contribs) 2 months ago. (Update) |
Franz Jägerstätter, rojen kot Franz Huber, 20. maj 1907 – 9. avgust, je bil avstrijski kmet, ki je bil zaradi ugovora vesti proti vojaški službi med drugo svetovno vojno v nacistični Nemčiji obsojen na smrt in usmrčen. Katoliška Cerkev ga je razglasila za blaženega mučenca.
Življenje[edit]
Jägerstätter se je rodil v vasi Sankt Radegund, v Zgornji Avstiji. Njegova mati Rosalia Huber si ni mogla privoščiti poroke z njegovim očetom Franzem Bachmeierjem,[1][2][3] ki je padel v prvi svetovni vojni. Nato se je njegova mati poročila s Heinrichom Jägerstätterjem. V zakonu nista imela otrok, zato je Heinrich Franza posvojil in mu zapustil svojo kmetijo, ko se je Franz poročil leta 1936.[4]
Franz se je v mladosti rad zabaval in si je prvi v vasi kupil motor.[5] Ni izstopal po posebni pobožnosti. Nekaj dni je celo prebil v zaporu zaradi nekega pretepa v povezavi z dekleti.[6]
Avgusta 1933 se je Jägerstätterju in dekli Theresiji Auer rodila nezakonska hči Hildegard.[7] Jägerstätter jo je finančno podpiral in pogosto obiskoval.[8][9] Po njenem rojstvu je za več let zapustil domačo vas in delal v rudniku železa.[10]
Sredi 30. let 20. stoletja je Jägerstätter doživel moralno in versko spreobrnjenje. 9. aprila 1936 se je poročil s Franzisko Schwaninger (1913-2013),[11][12] ki je bila globoko religiozna. Po poroki sta odšla na romanje v Rim, kjer sta prejela blagoslov papeža Pija XI.[13] V zakonu so se jima rodile tri hčere: Rosalia (rojena leta 1937), Maria (rojena leta 1938) in Aloisia (rojena leta 1940).[14][15]
Ko si je nacistična Nemčija leta 1938 priključila Avstrijo, je Jägerstätter zavrnil možnost, da bi postal župan. Bil je edini v vasi, ki je na plebiscitu glasoval proti priključitvi Avstrije (Anschluss), vendar so njegov glas proti zamolčali. Razočaralo ga je, da so mnogi katoličani podpirali naciste. Sam je bil odkrito antinacističen. 8. decembra 1940 se je pridružil tretjemu redu sv. Frančiška. Od poletja 1941 je opravljal službo zakristana v domači župnijski cerkvi.
7. junija 1940 je bil Jägerstätter prvič vpoklican v nemško vojsko. Opravil je vojaško usposabljanje, vendar ni želel zapriseči Hitlerju. Leta 1941 se je kot kmet smel vrniti domov. Začel se je spraševati o moralnosti vojne. O tem se je šel pogovarjat celo s svojim škofom v Linzu, ki pa ga je razočaral zaradi strahopetnosti.[1][16]
Aretacija in smrt[edit]
Po večkratni preložitiv je bil Jägerstätter končno poklican k vojaški službi 9. februarja 1943. Vztrajal je v svojem antinacizmu in naznanil svoj ugovor vesti. Njegov predlog, da bi služil kot bolničar, so zavrnili.[17] Takoj so ga aretirali. Domači župnik ga je obiskal v zaporu in brez uspeha skušal pregovoriti, naj popusti.
Zaradi spodkopavanja vojaške morale so ga 6. julija 1943 na vojaškem sodišču v Berlinu obsodili na smrt. Usmrčen je bil z giljotino 9. avgusta 1943. Njegove zadnje besede so bile: "Povsem sem notranje povezan s Kristusom". Po vojni so njegovo žaro pokopali na pokopališču ob cerkvi v domači vasi.
Beatifikacija[edit]
Jägerstätterja so rojaki kritizirali, češ da ni izpolnil svoje dolžnosti soprog in oče. Domača občina sprva njegovega imena ni želela napisati na spomenik padlim vojakom. Njegovi vdovi so priznali pokojnino šele leta 1950.
Junija 2007 je papež Benedikt XVI. Jägerstätterja potrdil za mučenca, 26. oktobra 2007 pa je bil v Linzu razglašen za blaženega.[18] Njegov god je na dan njegovega krsta, 21. maja.
Režiser Terrence Malick je leta 2019 ustvaril film o Jägerstätterju z naslovom Skrito življenje.
- ^ a b Peter Popham (26 October 2007). "Austrian farmer executed for defying Nazis on path to sainthood". The Independent.
- ^ Jägerstätter 2009
- ^ Zahn 1986
- ^ Zahn 1986
- ^ Zahn 1986
- ^ Zahn 1986
- ^ Biography of Jägerstätter Archived 23 August 2009 at the Wayback Machine (in German)
- ^ Zahn 1986
- ^ Jägerstätter 2009
- ^ Zahn 1986
- ^ "Franz Jägerstätter's widow, 'a warm, gentle soul,' dies at 100". 8 April 2013.
- ^ "Franziska Jägerstätter ist tot". 17 March 2013.
- ^ "Solitary, but not Alone". Denver Catholic. 28 March 2016. Retrieved 7 June 2021.
- ^ Zahn 1986
- ^ Jägerstätter 2009
- ^ "Franz Jägerstätter 1907–1943 – Martyr" Archived 15 September 2014 at the Wayback Machine
- ^ "Bl. Franz Jägerstätter (1907–1943) – Biography". Retrieved 8 October 2016.
- ^ "Franz Jägerstätter – Against the Stream" (PDF). ¡Presente!. Vol. 13, no. Spring. 2008. p. 3. Archived from the original (PDF) on 31 January 2013. Retrieved 28 February 2010.